Prav vsak dan si tu na forumu re?em, da bom šla malo prej spat. Da bom malo bolj spo?ita in ne bo potrebno kave zlivat vase. Se pa zve?er vedno vprašam zakaj bi spustila druženje in zabavo, saj je to bistvo skavtska. 🙂

Še vedno hodim pozno spat in še vedno vstajam zgodaj. Danes je bilo posebno dopoldne. Prva in zelo pomembna stvar so bile volitve kandidatov za youth advisorje. Po v?erajšnjih govorih smo imeli možnost se z vsakim pogovoriti. S Klemenom sva morala 12 glasov razdeliti med 12 kandidatov. Prvi dan sva mislila, da bo to lahka naloga (sej ni težko izbrati nekaj ljudi kajne?). Vendar sva se kmalu zavedla, da je to predvsem zelo odgovorna naloga.

Po volitvah smo za?eli hudo debato o triletnem na?rtu dela svetovne skavtske organizacije. Mala malca? Ne 🙂

Ampak, da lažje razmišljamo imamo tudi odmore. Kot sem že omenila v prejšnjih blogih ima vsaka regija možnost, da se predstavi. Danes sta imeli to možnost Evropska regija dopoldne in Interameriška regija popoldne. Kon?no smo se lahko predstavili tudi slovenci. S Klemenom sva jim ponudila slovensko ?okolado (Gorenjka valda 🙂 ), doma? bezgov sok (šabesa po doma?e) in nekaj druga?nega – vaniljev sladoled z bu?nim oljem.
Kako smešni so bili odzivi drugih, ko sem jim omenila, da je sok naredila moja mami. O?itno je ?udo, ?e v naravi nabereš cvetove in narediš sok.
Hvala mami! Odli?en je bil in zelo pohvaljen 🙂

Razglasili so tudi rezultate volitev. Veliko je bilo ploskanja in vzklikov in navdušenja. Vesela sem, da je moji dragi argentinki uspelo in bo lahko živela svoje sanje. Bravo Day! Estoy tan feliz y orgullosa de ti! 🙂
Cel dan smo se na veliko pogovarjali o tem kaj taborništvo naredi za posameznika. Kako vpliva na naše življenje. Lepo je poslušati zgodbe drugih skavtov, kaj po?nejo v svoji domovini, kako se soo?ajo s problemi.

Gotovo eden izmed ve?jih problemov (tudi pri nas) je prehod med koncem šole in zaposlitvijo. Zanimivo, kako se skavti posamezniki razli?no soo?ajo s problemi. Ko tako poslušam druge, se mi odpirajo novi pogledi, nova razmišljanja. Mladi smo tisti, ki rišemo našo prihodnost. Mi smo tisti, ki pišemo svoja poglavja. Mi smo tisti, ki bomo del prihodnosti. Zakaj nam prihodnost morajo krojiti stari in (baje, ampak samo baje) bolj pametni? Zakaj ne stopimo skupaj in naredimo nekaj boljšega za nas? Za druge? Za svet?

Popoldne sem bila del odli?ne delavnice »Life skills«. Za?eli smo z vprašanjem, ki mi je resni?no dalo misliti; Kaj je življenje?
Po premisleku sem prišla do zaklju?ka: zame je življenje igriš?e, kjer ustvarjam igro, ki bo moja. Takšna kot jo želim. Zame je življenje oder, je predstava, ki jo pišem sama. Pa naj bo komedija ali pa drama. Moje je. In vsako jutro, ko se zbudim te dni, sem hvaležna za izkušnjo, ki mi je bila ponujena. In obljubim, da bom Slovenijo in slovenske tabornike zastopala po svojih najboljših mo?eh.

🙂