Ljubljana 3.8 – 12:28
Sestra me čisto navdušeno pozdravi, kajti danes me bo prvič videla voziti naš starejši družinski avto. Na momente sem jo prestrašil, ampak jo je moje bočno parkiranje pred blokom prepričalo da sem pripravljen na moje prvo daljše potovanje kot je Rogla.
Ljubljana 3.8 – 13:49

Takoj, ko sem pobral Lucijo Rojko – oseba kateri gre ogromno zaslug, da sem pripravljen na WSYF, sva se ustavila še na gospodarskem razstavišču… Občutek je bil zelo nenavaden. Prvič sem vozil ta avto in že se lahko vozim kjer hočem… Ko sem prejel rutko in še par manjših informacij je do mene pristopil Leonardo – Youth Chairman of Kostarika in rekel.:”I was instructed you are giving me a ride to Rogla” s presenečenim a takoj resnim obrazom sem odgovoril.:”Well I guess I am.” Prvič sem vozil avto in imam že prvo žrtev.

Nekje na Štajerski avtocesti 3.8 – 14:34
Sploh se ni zavedal v kaj je zabredel. A nasrečo je bila vožnja mirna. Malo sem se pokazal nekemu audiju in pritisnil na plin… a 2 sekundi pozneje sem se zavedal moči, ki se skriva pod tisto havbo.. in še posebej z mojim avtom ki ima ene 20 let… je mimo pridivjal z nasmeškom.

Cesta na roglo 3.8 – 15:16
Ni še konec audi zgodb… še eden je bil… Po 5 minutah vožnje za mojo ritjo sem mu zbežal in me ni dohitel do hotela. Vesel konec 🙂

Rogla 3.8 – 16:09
Ponovno; še vedno je nenavaden občutek, ko je avto parkiran pred hotelom in ti nobeden ne teži.. I guess that is just a benefit of being a delegate 🙂 Po delegatski registraciji pri kateri me je asistirala neka tabornica iz Bosne (če ti to nekdo prevaja ali bereš oprosti pozabil sem tvoje ime ampak hvala!) – v tem času je neka skupina deklet iz Maribora zaplenila mojo kitaro. Po tej registraciji mi hotelske registracije niso odobrili ker seznama ni bilo. Medtem ko sem čakal na seznam sem tudi sam malo zaigral in improviziral na kitaro. 2 oboževalca že imam. Med njima je nek Francoz Vincent ki ima neverjetno angleščino. Rekel je da je tukaj s skupino za scout bureau. Super vez za začetek WSYF won’t you say ?:) Končno dobim ključe od sobe.: Gaber-5.

Z avtom se odpeljem do kočice z oznako G-5 odvržem prtljago in letim nazaj za komp, da vam napišem kako se mam. Tuki je noro.. registracijski prostori so preplavljeni z delegati mojih let. Res Res bo NO-RO.

Za konec še pisemce delegatom, ki sem ga pustil na recepciji medtem ko pišem blog.:

”Dear room mates. I am in this building in the second floor. When you get up here yell ”G-5!!” that will be me with the room keys who just so happens can give you a ride to our room 🙂 have a nice day!
Klemen – Slovenian delegate”